Poti

Da bi začutili Lepoto Življenja, ga moramo včasih pogledati z razdalje. Se umakniti s poti. Mirno sesti v kot :). Globoko vdihniti.
Intenzivno vpeti v lastna dogajanja, tekajoč od drevesa k drevesu, težko uzremo Čudežnost in Celoto gozda samega. Čas za zavesten -dve do pet sekund trajajoč odmik – je za kvalitetno Življenje potreben enako kot voda in zrak in svetloba. Sama rada rečem, da splezam na lestev in pogledam, ali sploh sekam podrast v pravem pragozdu. Kakšen dan si to “privoščim” večkrat, spet drugič pa se znova izgubim v goščavi trnja in cvetja… A vse bolj pogosto se zavem, kako dragoceno je oboje. Kako prav in kako potrebno je oboje. Kakšno bogastvo se nahaja v sobivanju in v Cenjenju prepletanja…
Pogled z lestve Osvobaja. Dimenzija Časa se razširi, smiselnost obstoja dobiva nove podobe, zavedanje minljivosti vliva novih Moči. Mnoge stvari, ki se zdijo samoumevne, zažarijo v novi Svetlobi globokega Spoštovanja. In Hvaležnosti. Ker nam je dano toliko lepega.
Naj nikoli, nikoli, nikoli ne popusti Hvaležnost za dobrine in odnose, ki jih še nedavno tega nismo imeli. In če naše Srce bije samodejno, če vdih in izdih potekata nemoteno brez našega zavestnega prizadevanja, če imamo streho nad glavo in če nismo lačni, če se zvečer uležemo v toplo posteljo…so že to zadostni razlogi za občutenje miru in razkošja v našem svetu.
Če smo se kadarkoli prebijali skozi navidezno neprehodne poti, potem vemo, kako dragocena je steza, posuta s kamenčki ali porasla z mehkim mahom. In če smo dovolj pozorni, lahko uzremo drobtinice kruha kot sled do kolovoza in naprej do avtoceste.
Na razpotjih so Izbire lažje, če malce postanemo in ob tem začutimo utrip Srca…Če glasno usmerjanje Uma dobrohotno povabimo na sprehod z Občutki. In ko smo v svojem doživljanju Iskreni, so prave vse poti. So pravi ovinki in gorske steze, je prava večpasovnica in če izberemo, je tudi Mlečna cesta prava Pot.
Da bi si lahko znova Zaupali, si moramo vzeti čas za zaznavo. Čas za resnično prisotnost v Sebi.
Ker naši občutki so naša najzaneslivejša navigacijska naprava.
Takrat, ko je naš pogled usklajen s pogledom Izvora, se razblinijo vsi dvomi.
Poslej lahko z gotovostjo vemo, katera smer je prava, kdaj je čas za mirovanje, kdaj naj obujemo hribovske čevlje in kdaj naj sedemo v vozilo na raketni pogon. 🙂

Želim nam, da postanemo in ostanemo Mojstri naših lastnih Poti.

Meta Palčič

Leave a comment

Minimum 4 characters