Semena

“KAR SEJEŠ, TO ŽANJEŠ,” je čudovit slovenski pregovor.
Lahko ga povežemo prav z vsemi področji našega bivanja. In sobivanja.
Seme je lahko rastlina, mladina, želja, vsaka misel…Karkoli…
Če zavestno opazujemo svoje doživljanje od setve do žetve, se nam lahko razkrije marsikaj…
Kakšno seme smo izbrali? Ali nam je bilo morda podarjeno? Nam ga je prinesel veter?
Kakšen odnos ustvarjamo z njim? Kaj z njim počnemo?
Ga zalivamo, negujemo in mu poklanjamo ljubečo pozornost? Mu pozornosti namenjamo ravno
prav, ga zanemarjamo ali pa se trudimo preveč?
Ga “spravljamo gor” z vzpodbudami ali z grajo in obtoževanjem?
Ali zmoremo sproti odstranjevati semena plevela, ki nam jih nosijo vetrovi nemira, nezaupanja in strahu okoli nas?
Smo ponosni na setev? In kakšne občutke nam vzbuja obdobje rasti?
Nam od “pomladi” do “jeseni” zadostuje opazovanje razvoja in napredka? Ali pa smo vmes nekje postali nepotrpežljivi in zahtevamo zorenje še pred njegovim časom?
Sta setev in rast dovolj, da smo zadovoljni in da z užitkom preživljamo to obdobje? Ali nas ženejo pričakovanja in mislimo, da je edino žetev tisto, kar šteje?
Ali posledice svojih zavednih in manj zavednih odločitev lahko sprejmemo v polni radosti? Ali pa smo si nekje vmes zaželeli, da bi iz pšenice zrasla koruza?
In nazadnje…Je čas žetve čas praznovanja ali čas obžalovanja?

Napačnih semen ni. Tako kot ni napačnih izbir in napačnih ciljev in napačnih dejanj.
Iz neprijetnih “rezultatov” smo se zagotovo naučili boljših, drugačnih izbir. Ali globokega sprejemanja pravšnjosti v vsem. Morda smo se umirili in naučili slediti občutkom globoko v drobovju našega Bitja. Morda smo odkrili neslutena polja ustvarjalnosti in poguma. Morda smo prepoznali priložnost, da postanemo bolj odločni in še bolj zvesti sami sebi…Ali pa začutili, da je včasih vdaja v objemu popolnega zaupanja edino in obenem tisto najbolj pravo…
Hvaležnost za izkušnjo je kot novo rodovitno polje. Občutek blagoslovljenosti kot pravo vreme.
Zmernost in veščina dopuščanja pa ponazarjata naravni ritem vseh stvari.
Če le ne dovolimo, da bi nas življenjska neurja osiromašila in oropala tistega, kar resnično šteje, nam bo Vesolje ob tovrstnih spoznanjih zagotovo priskrbelo številne nove možnosti.
In tako nas krog od setve do žetve vsakič in zopet in znova neprecenljivo obogati.
Želim vam praznovanje ob vsaki žetvi sproti 🙂

Meta Palčič

Leave a comment

Minimum 4 characters