Zgodba o bambusu

Nekega običajnega dne sem se odločil, da dam odpoved.
Da se odpovem svoji službi, svojemu partnerskemu odnosu in tudi svoji duhovnosti.
V bistvu sem si želel dati odpoved življenju…

A preden sem karkoli naredil, sem odšel v gozd, da se še zadnjič pogovorim s Stvarnikom.

Vprašal sem Stvarstvo:” Bog, kozmična sila vesolja, mi lahko daš en zares dober razlog, da ne obupam?”

Njegov odgovor me je presenetil: ”Poglej okrog sebe. Vidiš praprot in bambus?”

Nadaljeval je: ”Ko sem posejal praprotova in bambusova semena, sem lepo skrbel zanje. Dajal sem jim svetlobo in vodo. Praprot je hitro zrastla iz zemlje. Njeno čudovito zelenje je preraslo tla.
A nič ni prišlo iz semena bambusa…Nisem obupal.

Naslednje leto se je praprot še bolj razrasla. A še vedno ni nič prišlo iz bambusovega semena… Še vedno nisem obupal.

V tretjem letu še vedno nič. Četrto leto-nič… Vztrajal sem.

Nato je v petem letu pokukal majhen poganjek. V primerjavi s praprotjo je bil droben in zanemarljiv.

A v naslednje pol leta je bambus zrastel 30 metrov v višino!
Pet let je potreboval, da je razvil svoje korenine…A te korenine so ga naredile močnega in prožnega in mu dale vse, kar je potreboval, da preživi.

Nobeni svoji kreaciji ne dam preizkušnje, ki je ne bi mogla izpeljati.

Ves ta čas, ko si trpel, si gradil temelje, korenine, ki jih potrebuješ za dobro življenje.
Nisem obupal nad bambusom in nikoli ne bom obupal nad teboj.
Ne primerjaj se z drugimi. Bambus je imel drugačno poslanstvo kot praprot. Oba pa delata gozd čudovit. Tudi ti boš ob pravem času zrasel visoko.

“Kako visoko naj zrastem?” sem ga vprašal…
“Kako visoko naj zraste bambus?”
“Kolikor lahko,”sem odgovoril.

“Tako je. Vendar nikoli, nikoli, nikoli ne obupaj! Ne govori mi, kako velike težave imaš…Raje težavam povej, kako Veličastno je vesolje!”

Leave a comment

Minimum 4 characters