Polnjenje

Današnje dni si odrasli kar težko predstavljamo življenje
brez avtomobila. V takem svetu pač živimo. K mnogim prednostim
tega prevoznega sredstva nekako samoumevno spadajo tudi
določene obveznosti – zavarovanja, servisi, menjava
pnevmatik in tisto najbolj pogosto – polnenje goriva. Prav elegantno je cela reč ustrojena tako, da nam po nekakšni prevoženi razdalji zagori rezervna lučka in nas spomni,
da čimprej zavijemo na bencinsko postajo. Preprosto, največkrat zelo rutinsko. Izberemo
bencin ali diesel, natočimo, plačamo, lučka ugasne…in spet smo oskrbljeni za nadaljne poti.
Morda smo s časom pridobili vsaj to navado, da tem avtomatičnim procesom
dodamo pridih hvaležnosti in cenjenja.
Obstaja pa tudi druga možnost. Še bolj enostavna…
Lučko na armaturni plošči bi lahko tudi odvili ali prekrili s kakšno neprosojno nalepko
in opozorilo bi prav tako nehalo “bosti v oči”. Le da se prav dolgo ne bi več vozili…
Zelo zvesto in zelo rutinsko vsak dan polnimo tudi naše pametne telefone…in še marsikaj… Precej uspešno osvajamo tehnične reči in z njimi ravnamo karseda skrbno,
da nam lahko služijo…

Kako pa ravnamo z baterijami, ki poganjajo naše telo,
ki je nekakšno prevozno sredstvo našega Bitja? Kako skrbni in kako dosledni smo pri
upoštevanju signalov, ki nas opominjajo, da smo na zadnjih odstotkih moči?
Kajti tudi te “lučke” z lahkoto zakrijemo… Razne tablete, ki ugasnejo  bolečino
in druge simptome ter vsemogoči energijski napitki zagotovo niso pravo gorivo
za naš organizem. So le nekakšna novodobna past, katere posledica je…
slej ko prej… potreba po koreniti generalki…
Delovanje se zdi samoumevno, dokler vse teče kot namazano. Ko pa se ne počutimo več v najboljši koži, smo vse prehitro nagnjeni k pritoževanju in utemeljevanju zunanjih razlogov za škripanje, ki se je pojavilo “kar od nekod”…
Naj bo človek še tako čudežno in nadzemno ustrojen, naša Bit zahteva pozornost! Potrebuje polnenje! Dnevno, tedensko, mesečno in letno polnenje! Vsakič in zopet in znova…

Včasih smo utrujeni prej, kot smo si pripravljeni priznati. Tako ženske kot moški in vse več tudi otroci.
Edini zanesljivi sistem Vodstva imamo vgrajen znotraj nas. Kaže nam, kako se počutimo.
Ko ga zares upoštevamo, vse bolj z lahkoto zaznamo,
kaj in v kolikšni meri nam baterije prazni…katere porabnike lahko omejimo ali odstranimo,
katere pa morda zamenjamo za nam prijaznejše…

Enako pomembno je odkriti, kateri so naši Izvori Moči, Ravnovesja, Miru in Navdiha.
Morda je to igra, morda večja mera spanja, gibanje v naravi, glasba ali prijetna masaža…
morda nas polni osebna oaza miru, meditacija ali druženje z duhovitimi prijatelji…
ali pa sprehod ob morju,  pisanje zvezka hvaležnosti, ogled dobre predstave,
užitek ob branju ali počitek v dušnem naročju brez odvečnih besed…
Ob različnih prilikah nas polnijo različne stvari. Včasih so to akcije,
spet drugič zgolj čutna osredotočenost na pravo frekvenco.
Prisluhniti šepetajočim signalom in z globokim spoštovanjem do sebe početi kar največ tistega, kar nas najbolj veseli, je zagotovo ena od pravih Poti.

Saj šele, ko smo sami polni, imamo brez žrtvovanja,
povsem iskreno in učinkovito kaj dati tudi drugim.

Meta Palčič

Leave a comment

Minimum 4 characters