Kaj je res?

Danes zjutraj sem po dooolgem času poslušala radio.
In sem se zavedla…
Da je v mojem malem svetu zelo, zelo prijetno. Da se svet, ki si ga ustvarjam s svojimi mislimi, zelo, zelo razlikuje od sveta, ki nam ga v precejšnji meri ponujajo mediji…In teh je tako veliko…
Če ne vztrajamo V sebi, se je zunanjim dognanjem najbrž res težko izogniti…
Evo. Zdaj je nastopil pomladni čas. In po že ustaljenih protokolih preteklih let postaja
samoumevno, da smo »spomladansko«utrujeni…da moramo hujšati…da so naši organizmi
neznansko onesnaženi… primanjkuje nam tega in onega…onega in tistega pa da imamo
preveč…
Če pa slučajno še ne spadamo v te ciljne skupine, smo zagotovo odličen kandidat, da se nas vsaj ena od teh tegob poloti v bližnji prihodnosti…
Snovanje tovrstnih kampanij je postalo prava znanost… V reklamah so zajete vrednote, ki nam največ pomenijo, čas predvajanja je pri najbolj pretkanih natančno odmerjen na obdobja, ko smo najbolj podvrženi sugestijam in če temu dodamo še sliko…
se bomo pa ja -uporniški ali ne- ujeli v past.
In se…
In potem naivno verjamemo, da imajo ti in ti proizvajalci za nas izjemno učinkovito in kajpak
zelo hitro rešitev.

Strinjam se, da več kot nekoč padamo iz ravnovesja.
Strinjam se, da obstajajo stvari, s katerimi lahko podpiramo ali zaviramo dobro počutje v naših lastnih telesih.
Ne verjamem pa v instant čarobne palčke od zunaj!
Ker vem, da je vsaka resnična in trajna sprememba proces, ki poteka od znotraj navzven. In ko se zgodi notranji premik, smo zanesljivo vodeni na pravo polico v hladilniku, na sprehod ob pravem času, na navdihujoče branje in na sočutno ravnanje s seboj in z vsemi, ki so vključeni v naš obstoj. Zapletemo se v prijetne ali celo razsvetljujoče pogovore, žene nas k pravemu športu s pravo mero, uživamo v delovanju in v mirovanju, prave informacije nam prekrižajo pot ravno takrat, ko jih potrebujemo…kot bi neka Sila skozi nas nabirala košarico v trgovini, nam polagala besede na usta in nam usta zaprla, ko je to modro storiti…
Inteligenca, iz katere smo ustvarjeni, tista, ki vzdržuje in obnavlja vse, še tudi neraziskane
procese v naših telesnih ustrojih, se po moje kar za glavo drži, ko nas opazuje 🙂 🙂
Ko letamo od enih do drugih do tretjih »pravih« pristopov…ko vidi, kako izgubljamo stik…
Ampak svobodna volja je pač naša!
In če se, svobodni kot smo, odločimo, da ji bomo stopili naproti vsaj pol poti, potem kaj hitro lahko začutimo njeno naročje in se prepustimo njenemu delovanju.
Namesto da poslušamo in vsrkavamo in sledimo vsiljenim zunanjim pritiskom…
ta čas namenimo notranjemu potovanju. Ker nas le TO lahko resnično umirja…ker se le tu sklepajo večnega zaupanja vredne vezi…ker smo le tako brez zunanje zaščite pripravljeni na hojo po močvirju…in to v odsotnosti strahu, da se bodo na nas prilepile neštete pijavke.
Ko poslušamo Njo, slišimo, da smo Odlični! Prav tukaj in zdaj in prav takšni kot smo.
In da je čisto v redu točno to, kar počnemo ali ne počnemo. Spomni nas, da so ravno
neravnovesja budilka, ki nas pokliče, da je čas za spremembo, čas za naprej in navzgor.

In da nam ni treba skrbeti, ker je za nas poskrbljeno.
Če le stopimo s poti in Zaupamo.

Meta Palčič

Leave a comment

Minimum 4 characters