Smrekova smola

Smrekova smola je gostotekoč izloček smreke. Izloča se preko specializiranih struktur, ki se nahajajo tako v notranjosti debla, kot tudi na njegovi površini. Njena kemijska sestava se je začela odstirati šele z razvojem spektrometrije in kromatografije, poznavanje mehanizmov, s katerimi jo drevesa izločajo, pa z razvojem elektronske mikroskopije in njene uporabe v botaniki. Sestavljena je iz preko 80 različnih organskih spojin. Za smolo iglavcev danes vemo, da je sestavljena iz hlapnega dela pretežno iz monoterpenov (α-pinen, β-pinen, limonen), ki igrajo pomembno vlogo pri obrambi pred insekti in patogeni ter iz nehlapnega dela, ki sestoji iz diterpenskih kislin (abietična kislina in druge). Mehanizmi zdravilnih učinkov, ki jih pripisuje smrekovi smoli izročilo, izhajajo iz kombinacije snovi v smrekovi smoli.

SMREKOVA SMOLA V ZGODOVINI

Hipokrat o tradicionalnih smrekovih mazilih
Hipokrat je ena najznamenitnejših osebnosti v medicini in ima vzdevek “oče znanstvene medicine. Živel je med letoma 460 in 380 pred Kristusom v Grčiji. V svojih delih je opisoval metode uporabe smrekove smole, ki so jih zdravniki uspešno uporabljali vse do srednjega veka.

Simon Ašič o tradicionalnih smrekovih mazilih
Tudi Pater Simon Ašič, znan slovenski redovnik in zeliščar je v svojih delih pisal o učinkih smrekove smole na mišice, telesno odpornost ter na kožne bolezni, izpuščaje in rane.

Ibn Siba o tradicinalnih smrekovih mazilih
Ibn Sina je bil perzijski učenjak in spada med največje mislece in zdravnike zlate dobe islama. Napisal je 450 del. Živel je med letoma 980 in 1037. V svojih delih je tudi on pisal o zdravilnih učinkih smrekove smole.

Ameriški indijanci in tradicionalna uporaba smekovega mazila
Ameriški indijanci so smrekovo smolo žvečili pri vnetju grla in pri drugih težavah v ustni votlini in prebavilih. Od njih je dobil idejo John B. Curtis in napravil prvi komercialni zvečilni gumi iz smrekove smole. Ameriški Indijanci so pripravke iz smrekove smole uporabljali tudi za zdravljenje vreznin in odrgnin.

Že 5000 pred Kristusom so starodavna ljudstva na področju današnje Finske uživala smrekovo smolo. To so leta 2007 odkrili Finski arheologi. Že med leti 460 in 370 pred Kristusom je oče medicine Hipokrat v svojih delih opisoval metode uporabe smrekove smole, ki so jih zdravniki uspešno uporabljali vse do srednjega veka. (2) Tudi zapisi Plinija mlajšega, rimskega politika, govornika in pisatelja, ki so nastali med leti 61 in 113 pred Kristusom pravijo, da kmečke žene starega Rima ne nosijo jantarnih ogrlic le kot okras, temveč kot zdravilo za povečane bezgavke ter vneto grlo in žrelo (jantar je polimerizirana smola). Prav tako je smrekovi smoli zdravilne učinke pripisoval perzijski zdravnik Ibn Sina ob začetku 1. tisočletja (2). Zapisi iz začetka 16. stoletja omenjajo, kako je pruski vojvoda Albert Brandenburški Martinu Lutru poslal zdravilo iz strjene smrekove smole za zdravljenje ledvičnih kamnov. (2) Na Finskem so pripravljali pripravek iz smrekove smole in masla, tradicionalno smrekovo mazilo. Uporaba je bila vsestranska, predvsem pa so ga uporabljali za zdravljenje ran. Za enak namen so jo uporabljali ameriški Indijanci (9), prav tako so smolo žvečili pri vnetem grlu in drugih težavah v ustni votlini in prebavilih. Prav pri Indijancih je dobil idejo John B. Curtis in leta 1848 razvil prvi komercialni žvečilni gumi iz smrekove smole. (4). Kanadski kemik Henry R. Gray je v 70. letih 19. stoletja začel izdelovati »Grayev sirup« iz smole rdeče smreke, ki je bil zelo učinkovit proti kašlju, prehladu, izgubi glasu ter pri vnetjih grla in bronhijev.

Tudi v Slovenskem prostoru so kmetje izdelovali različne pripravke iz smrekove smole in smrekovo mazilo. Uporaba je bila vsestranska, predvsem pa so znjimi zdravili mastitis pri kravah, za zdravljenje ran ter različnih boleznih pri živini in ljudeh. Na Gorenjskem so pripravek imenovali »Smrdljivc«, pakiran je bil v stekleničkah, ime pa je dobil po značilnem vonju. Do leta 1971 ga je izdelovala družina Sodja z Nemškega Rovta v Bohinju. Cena pripravka se je primerjala s ceno žganja, otroci Sodjeve domačije so ga prodajali po bohinjskih vaseh, za zaslužen denar pa so si kupili čevlje.V nekaterih slovenskih regijah so čisto smolo iglavcev, predvsem jelke, macesna in smreke imenovali “pilpuh”. Nabirali so sveže kapljice smole ter jo uporabljali za zdravljenje turov, ran, artritisa in mnogih drugih tegob. V Lescah na Gorenjskem je bila zelo znana zeliščarka “Prežla”, ki je črno smrekovo smolo nameščala na različne dele telesa in s tem zdravila bolečine v hrbtenici in vrsto drugih težav. Da smrekova smola učinkuje na mišice, telesno odpornost ter na kožne bolezni, izpuščaje in rane, pa je pisal tudi slovenski zeliščar pater Simon Ašič (10).

V ljudskem zdravilstvu moderne dobe se je izročilo ohranilo in se je smrekova smola uporabljala za zdravljenje odrgnin, artritisa, turov, opeklin, prehlada, tuberkuloze, kašlja, driske in drugih prebavnih motenj, glavobola, vnetij grla, revmatizma, kamnov, tumorjev in ran. (8)

ZNANSTVENA DEJSTVA O SMREKOVI SMOLI

Bakterije
Pripravek iz smrekove smole, smrekovo mazilo, narejeno na tradicionalni finski način je v raziskavi iz leta 2007 deloval bakteriostatično proti vsem testiranim Gram-pozitivnim bakterijam ter proti Proteus vulgaris, ki je Gram-negativna bakterija. Zelo pomembno odkritje je, da je bakteriostatično vplival tudi proti zelo odpornim bakterijam, kot sta MRSA in VRE.

Glivice
Finski znanstveniki so leta 2011 preverili tudi protiglivično delovanje pripravkov iz smrekove smole, kot je smrekovo mazilo. Uporaba tega pripravka v ljudskem izročilu za ta namen je namreč dobro poznana. Ugotovili so, da smola deluje močno protiglivično proti vsem dermatofitom (glivicam, ki povzročajo večino glivičnih okužb kože pri ljudeh).

Rane in preležanine
V 6 mesecev trajajoči raziskavi, izvedeni v 11 zdravstvenih ustanovah, so primerjali zdravljenje preležanin s tradicionalnim pripravkom iz smrekove smole, na tradicionalni način pripravljenim smrekovim mazilom, ter z medicinsko priznanim hidrogelom. Preležanine so se v času študije zacelile 92% pacientom v skupini, ki je uporabljala smrekovo mazilo. Uporaba hidrogela je na drugi strani privedla do 44% uspešnosti.

Na Finskem še vedno iz masla in smole izdelujejo tradicionalno smrekovo mazilo. Uporaba le tega za zdravljenje ran in razjed je vzpodbudilo znanstvenike k seriji raziskav o tem kompleksnem naravnem produktu:

V 6 mesecev trajajoči raziskavi (Sipponen in ostali, 2007), izvedeni v 11 zdravstvenih ustanovah, so primerjali zdravljenje preležanin s tradicionalnim pripravkom iz smrekove smole, na tradicionalni način pripravljenim smrekovim mazilom, ter z medicinsko priznanim hidrogelom. Preležanine so se v času študije (6 mesecev) zacelile 92% pacientom v skupini, ki je uporabljala smrekovo mazilo. Uporaba hidrogela je na drugi straniprinesla 44% uspešnost. (5)

Isti raziskovalci so z rutinskimi mikrobiološkimi metodami preizkusili antimikrobno delovanje enakega pripravka, torej tradicionalno Finsko smrekovo mazilo. Uporaba klasičnih mikrobioloških postopkov je pokazala, da pripravek deluje bakteriostatično proti vsem testiranim Gram-pozitivnim bakterijam ter proti Proteus vulgaris, ki je Gram-negativna bakterija. Zelo pomembno odkritje je, da je bakteriostatično vplival tudi proti zelo odpornim bakterijam, kot sta MRSA in VRE. (6)

Tudi bosanski raziskovalci Kalaba, Đurđevič Milošević in Marjanović Balaban (2009) so raziskovali antimikrobno delovanje eteričnega olja smreke. Ugotovili so, da eterično olje smreke deluje na bakterije Salmonele Enteritidis in Escheriche Coli, Baciullus subtilis in Stphylococucus aureus bolj učinkovito kot antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb s temi bakterijami (11).

Zgoraj omenjeni finski raziskovalci so leta 2011 preverili tudi, če smrekova smola učinkuje proti glivicam. Ugotovili so, da smola deluje močno protiglivično proti vsem dermatofitom (glivicam, ki povzročajo večino glivičnih okužb kože pri ljudeh).(12)

V ljudskem zdravilstvu moderne dobe se je izročilo ohranilo in ljudje dobro poznajo smrekovo mazilo. Uporaba obsega zdravljenje odrgnin, artritisa, turov, opeklin, prehlada, tuberkuloze, kašlja, driske in drugih prebavnih motenj, glavobola, vnetij grla, revmatizma, tumorjev in ran. (8)

Vir: smrekovit.si

Leave a comment

Minimum 4 characters