MED KORONO

Nisem nehala pisati,
le Tišina je nežno preplavljala Um…
In nisem zgolj nemo obstala,
le Dih je potiho poiskal svoj Dom.
Ne, nisem šla nekam v jamo živeti,
le Samost me vztrajno v Objem je vabila…
In nisem, ničemur se nisem ognila,
le Pristnost znova je razprla svoja Čudovita krila.

Da bi Svetloba zmogla se namestiti,
želela čimveč je tême na plano spustiti…
In Duh, iz Enosti izvirajoč,
strahove neutrudno je pretvarjal v Moč.
Resnica sama vselej se odkriva sproti,
če damo se na voljo… in ne stojimo ji na poti…
Vse teorije, sodbe, mnenja…
Pa vzame Čas… in znova jih zamenja…

stkala: Meta Palčič

Leave a comment

Minimum 4 characters