Agarikus

Vsemogočna macesnova goba

Agarikus (lat. Laricis gliva ali Agaricus albus ) je parazitska gliva, ki raste na deblih macesnovih dreves. Najdemo ga predvsem na različnih vrstah macesna (sibirski, daurski, kamčatski). Glivo zlahka prepoznamo, saj raste v obliki podkve ali polkroga. Agarikus ima lastnost, da dobesedno absorbira vse koristne snovi iz drevesa, ki imajo mnoge pozitivne učinke na človeški organizem.

Agarikus: macesnova goba

Zaradi imena drevesa, na katerem raste agarikus, ga imenujemo tudi macesnova goba. Spada v vrsto saprofitov iz rodu Phomopsis. Klobuk je običajno velikega premera (do 60-70 cm) in teže do 3 kg. Rastišče agarikusa je precej majhno, saj ga na ozemlju Rusije najdemo v macesnovih gozdovih Urala, Daljnega vzhoda, Arhangelska, Kirova in Amurja. Za uporabo so primerne le srednje velike mlade gobe, saj mora biti njihovo meso mehko in nepoškodovano.

Agarikus je ena redkih zdravilnih gob, ki se uporablja pri najrazličnejših težavah in boleznih. Pomaga tako pri preprosti imunski pomanjkljivosti, kot pri resnih težavah.

KAJ VSE ZMORE AGARIKUS?

Razstruplja in pomaga pri odvečni telesni teži
Agarikus iz telesa učinkovito podi toksine in parazite. Obnavlja presnovo in povečuje razgradnjo maščob, zaradi diuretičnih lastnosti pa se iz telesa odstrani še odvečna tekočina, nakopičena v medceličnem prostoru. Spodbuja hitro izgubo odvečnih kilogramov in prav zato je vedno bolj priljubljena pri hujšanju.

Deluje protimikrobno in krepi imunski sistem
Snovi, ki se nabirajo v gobi, krepijo obrambne sposobnosti telesa ter hkrati očistijo kri in limfo pred različnimi patogeni, ki znatno oslabijo imunski sistem. Ena od značilnost agarikusa je, da stimulira makrofage, naravne celice ubijalke in druge antigenske celice. Odlično se izkaže pri boleznih dihal, kot so bronhitis, astma, pljučnica ter pri visoki telesni temperaturi.

Lajša glavobole ter pripomore k boljšemu počutju in spancu
Agarikus normalizira krvni tlak in pozitivno vpliva na celoten centralni živčni sistem. Hipertenzija pogosto povzroča nelagodje po celotni glavi, glavobol in nespečnost pa se lahko pojavita tudi pri nevrozah, stresu in depresivnih stanjih. Agarikus lajša napetosti, pomaga hitreje zaspati in izboljša kakovost spanja.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da moramo upoštevati predpisan odmerek agarikusa , sicer se bo glavobol pojavil kot stranski učinek uživanja!

Normalizira črevesno mikrofloro
Dokazano je, da je agarikus nepogrešljiv za normalno delovanje prebavil. Sprva se njegov učinek kaže v primeru prebavnih motenj, saj deluje blago odvajalno in antitoksično, z daljšo uporabo pa normalizira stanje celotne črevesne flore.

Obvlada diabetes
Agarikus pomaga obnoviti oslabljeno presnovo pri bolnikih s sladkorno boleznijo in hkrati s svojim delovanjem blaži posledice bolezni. Pri diabetesu pride do okvare pri presnovi, zaradi česar se nenehno povečuje glukoza v krvi. Posledično se mnogokrat pojavijo glivice, ki se jih zaradi povečane koncentracije glukoze stežka znebijo ter najbolj pogosta težava diabetikov ~ debelost oziroma nihanjem telesne teže.

Omenimo še, da izboljša encimsko aktivnost jeter, pospešuje celjenje ulceroznih tvorb, njegove sestavine vplivajo tudi na delovanje celic. Gliva pospešuje naravno proizvodnjo nekaterih encimov, ki urejajo celične procese, zaradi katerih se v telesu pojavijo pozitivne spremembe. Pogosto se uporablja v primeru onkoloških bolezni, saj poleg pozitivnega delovanja na celoten organizem odpravlja neželene učinke sevanja ali močnih kemičnih zdravil.

Zdravilne lastnosti agarikusa so posledica njegovega parazitskega načina življenja. Vse sestavine prejema iz debla, zato se gliva že stoletja aktivno uporablja v medicini. Biologi so dokazali , da snovi, ki jih črpa iz drevesa, ne vsebujejo človeku nevarnih toksinov, kar pri uporabi predstavlja prednost pred umetnimi, kemično pripravljenimi pripravki.

Vseeno je pri doziranju agarikusa treba ravnati previdno. V pripravkih je navedena količina dnevnega odmerka, ki se ne sme presegati, odsvetuje se tudi nosečnicam, doječim materam, mladostnikom do 18. leta ter ljudem v visoki starosti.

Dodaj odgovor